Blog

Začetek nečesa drugačnega

Moj prvi stik s Pedokinetiko je bil pri prvi hčerki Zarji. Pred rojstvom svojega otroka nisem nikoli razmišljala o tem, kako se dojenček razvija. Pravzaprav sem imela zelo malo stika z dojenčki. Še največ s Katarino, hčerko od prijateljice. Takrat sem prvič sploh začutila dojenčka tako blizu sebi in to tako fizično, psihično kot tudi čustveno. Rada sem jo prijemala, pač tako po občutku, kakor so mi drugi povedali, da naj jo držim. A sem že takrat občutila, da so nekateri položaji otroku nekako bolj v oporo kot drugi.

Pravijo, da se vse lepo enkrat tudi konča...

Pravijo, da se vse lepo enkrat tudi konča ... in žal se je moj čas pri Tadeji že drugič iztekel. Prvič sem Tadejo obiskala pred 3 leti s hčerko. Res sem bila zelo zadovoljna; včasih nisem mogla verjeti, kakšna je bila razlika z drugimi otroci, ki so bili npr. posedeni, res so bili to bolj "pridni otroci" in so mame lahko tudi kavico spile v gostilni, moja pa je bila non stop v gibanju, vendar sem jo z užitkom gledala, kako je obvladala vse položaje presedanja, kobacanja, vstajanja in na koncu tudi hoje.

Strani