Pravijo, da se vse lepo enkrat tudi konča ... in žal se je moj čas pri Tadeji že drugič iztekel. Prvič sem Tadejo obiskala pred 3 leti s hčerko. Res sem bila zelo zadovoljna; včasih nisem mogla verjeti, kakšna je bila razlika z drugimi otroci, ki so bili npr. posedeni, res so bili to bolj "pridni otroci" in so mame lahko tudi kavico spile v gostilni, moja pa je bila non stop v gibanju, vendar sem jo z užitkom gledala, kako je obvladala vse položaje presedanja, kobacanja, vstajanja in na koncu tudi hoje.

Kaj narediti, ko otrok ne uboga? Ko se vam zdi, da je neprimernega vedenja dovolj in je nujno potrebno ukrepati. Ali pa se vam je zgodilo, da ste imeli vsega že dovolj in ste s težavo ohranili mirno kri?